Paradise Lost

Dragi Dedek Mraz!

 

 ivjo starina!

 Glej spet je zima in blia se as,

 ko novi obraz si bo leto nadelo.

 Spet piem ti jaz, saj me pozna.

 Verjetno se pismo ti znano bo zdelo,

 si jih e mnogo od mene prejel.

 Teh pisem in proenj in spet bom elel,

 kar rad bi od nekdaj, ne zase, za vse,

 kar nas leze in gre na tem majhnem planetu.

 

 Zdravja nam dej, pa ljubezni, topline,

 kjerkoli je vojna, naj, prosim te, mine.

 Odrei prepirov nas in hudobije,

 odvadi pohlepa in grde favije.

 Naj konno e pamet srea veljake

 in tiste bedake, ki delajo zdrahe.

 Naj vse razprtije sloga prekrije,

 potenje naj vredno bo ve od kupije.

 

 Lane nahrani,

 nemone obrani,

 prezeblim dostavi,

 priskrbi kurjavo.

 Brezposelnim slubo,

 osamljenim drubo,

 krivice popravi,

 trpljenje odpravi.

 

 Napolni vse due ljudi le z milino,

 vsa srca z dobroto, oi pa z vedrino.

 Naredi, da bomo lepo vsi iveli,

 iskreno drug drugemu dobro eleli.

 Spremeni ta svet na lepe, na bolje,

 ljudje naj skrbijo za ivali in okolje.

 Naj vsakdo zave se vrednote ivljenja,

 naj nas prevevajo dobra hotenja.

 Da bo lovenost vrlina loveka,

 odslej pa za vedno, od veka do veka.

 Da sasoma vsi, bodo sreni na svetu,

 prosim te, prosim ustrezi poetu.

 

 Saj vem, zdaj v zadregi popravlja si brado

 in spet mi prinesel bo le okolado.